Obvezna navodila o uporabi DL programov

Arhiviranje podatkov

Arhiviranje podatkov

Predhodnja tema Naslednja tema  

Arhiviranje podatkov

Predhodnja tema Naslednja tema  

Če pride do strojne okvare trdega diska na računalniku, kateri hrani podatke ali pride do okvare baze podatkov (lahko virusi), imamo na voljo samo arhiv iz katerega lahko dobimo nazaj podatke. Čim starejši je arhiv tem več podatkov smo izgubili. Z arhiviranjem posnamemo trenutno stanje podatkov programa, v katerem izvajamo arhiviranje. To stanje lahko prikličemo nazaj z restavriranjem ali obnavljanjem podatkov. Se pravi, restavracija nam zbriše trenutno bazo podatkov in vzpostavi stanje v času arhiviranja. Arhiviramo lahko na različne medije. Najhitreje je arhiviranje kar na mrežne diske, če imamo računalnike priključene na računalniško mrežo. Najpogosteje je arhiviranje na disketo oz. na CD. Diskete niso najzanesljivejši medij zato je v tem primeru priporočljivo večkratno arhiviranje istih podatkov. Če se nam kakšna disketa pokvari, lahko še vedno restavriramo podatke z drugega ali tretjega arhiva. Podatki se arhivirajo samo za program v katerem smo izvedli ukaz in to samo za leto, v katerem smo prijavljeni. Podatki se vedno arhivirajo v celoti in ne samo še nearhivirani.

 

Priporoča se dnevne, tedenske, mesečne in letne ločene arhive. Kar pomeni da imamo nekatere podatke arhivirane na več mestih. Medije z arhivi je priporočljivo hraniti na različnih lokacijah.

 

Na koliko časa arhiviramo podatke je odvisno od same intenzivnosti dela s programom. Če program uporabljamo vsak dan in imamo možnost arhivirati podatke vsak dan to storimo vsak dan. Če vnašamo povprečno 1 uro podatkov vsak dan, je minimalni arhiv tedenski. S tem izgubimo v najslabšem primeru 1 teden dela. Če delamo v velikem obsegu arhivirajmo podatke dnevno. Če programa ne bomo uporabljali dalj časa, je priporočljivo arhivirati podatke takoj za uporabo. V kolikor programa nismo uprabljali dlje časa nam po pavzi na začetku uporabe ni potrebno arhivirati podatke. Podatke drugih programov, ki jih redno uporabljamo pa moramo arhivirati.

 

Ko začnemo z ukazom arhiviranje noben program razen trenutnega ne sme dostopati do podatkov. To pomeni, da moramo zaključiti vse programe DL na tem računalniku in tudi na vseh računalnikih v mreži.

 

Priporočljivo je arhivirati podatke, preden zaženemo popravljanje podatkov.

 

Opis postopka arhiviranja

 

Potrebno je zapreti vse programe, na našem računalniku in tudi na vseh mrežnih računalnikih, če uporabljamo mrežno različico programa DL. To pomeni, da trenutno nihče ne uporablja programa. Ker je omogočeno, da lahko zaženemo tudi več istih programov večkrat (na istem računalniku imamo lahko program UP odprt večkrat), moramo paziti  tudi na to, da zapremo vse. Mi odpremo program, katerega podatke želimo arhivirati. Ne smemo imeti odprtega nobenega dodatnega okna razen glavnega z glavnim menijem. Izvedemo ukaz

Ostalo/Arhivirnje-restavriranje/Arhiviranje, kateri nam odpre okno za arhiviranje podatkov:

 

clip0002

 

Okno vsebuje v zgornjem delu seznam kaj arhiviramo. V našem primeru imamo obkljukano, da arhiviramo: bazo podatkov – to so vsi vnešeni podatki, program URCA.EXE, kar pomeni tudi program in nastavitve programa. Če želimo arhivirati samo podatke lahko kljukice s klikom ukinemo pri Programu in nastavitvah - najpogosteje to tudi storimo, ker arhiviramo največkrat samo podatke.

V vnosnem polju "oznaka pogona" si izberemo pogon kamor bomo arhivirali. Na voljo so:

clip0003. Lahko imamo več trdih diskov in več izmenljivih diskov.

Izmenljivi diski so ponavadi pogoni z izmenljivimi disketami. Pogoni CD ROM so sprejemljivi le v primeru zapisljivih in v primeru RW medijev. Z mrežnim naslovom pa lahko pridemo do mrežnega diska (not maped). Največkrat arhiviramo kar na C – lokalni trdi disk, kjer arhiviranje poteka hitro, zato tu izvajamo arhive pogosteje – dnevne in arhive pred pomembnimi operacijami.

 

Vnosno polje "Pot arhivske datoteke" pride v poštev v primeru arhiviranja na mrežne trde diske, kjer si lahko izberemo ustrezno pot arhiva. Kako si organiziramo mape za  arhiviranje oz. poti je odvisno od nas. Lahko pa imamo več različnih map(poti) za dnevne, tedenske in mesečne arhive. predlaga se nam privzeta pot arhiva, ki je različna za različne DL programe.

 

Vnosno polje "arhivska datoteka" je ime datoteke kamor se arhivirajo podatki. Pod tem imenom bomo imeli shranjeno podatke. Lahko imamo isto pot arhiva in različno arhivsko datoteko. Lahko pa imamo isto pot arhiva in isto arhivsko datoteko. Vendar se nam s tem predhodnji arhiv, ki se je nahajal pod to arhivsko datoteko izgubi.

 

Arhiviranje se začne z gumbom "V redu arhiviraj". Odpre se črno okno v katerem se izpisujejo datoteke, katere se arhivirajo. Na desni strani vsake datoteke se spreminjajo odstotki. Ko se odstotki nehajo spreminjati, nehajo se izpisovati nove vrstice (datoteke) in nam program javi npr. "365 file(s)" se je arhiviranje zaključilo. Črno okno v katerem se arhivira moramo zapreti (X v desnem zgornjem delu okna). Potem zapremo še okno "Arhiviranje" z gumbom "Zapri okno".

Arhiviranje je zaključeno. Priporočljivo je potem zaključiti program in nadaljevati z delom šele po ponovnem zagonu programa.

 

Podatki so se stisnili in arhivirali.

 

Dejstva o arhiviranju

 

Arhiviranje je najpomembnejši ukaz v programih DL, ki nam omogoča restavracijo (obnovo) podatkov v primeru fizične ali programske okvare podatkov na računalniku in je velikokrat edina sprejemljiva rešitev.
Arhivirati se da na več načinov. Najpogostejša rešitev za programe DL je vgrajen ukaz za arhiviranje podatkov. Nahaja se v glavnem meniju Ostalo/Arhiviranje-restavtriranje/arhiviranje.
Ukaz arhivira samo podatke trenutnega programa. To pomeni Arhiviranje v programu UP ne arhivira podatke v GK. Zato je potrebno podatke arhivirati na vsakem programu posebej.
Podatki se arhivirajo v celoti za trenutno leto. To pomeni, če smo se prijavili pri vstopu v program v leto 2005 nam ukaz "Arhiviriranje", arhivira vse podatke, ki smo jih vnesli v letu 2005.
Podatke je potrebno čim pogosteje arhivirati. Če je mogoče naj jih arhiviramo dnevno, in minimalno tedensko. Priporočljiv je večkratni arhiv na diskete in arhiv na mrežni ali kar lokalni trdi disk. Pozor: diskete niso zanesljiv medij za arhiviranje.
Če nam arhiviranje ne deluje v redu, če sumimo, da nekaj ni v redu moramo poklicati pooblaščenega serviserja, da nam preveri arhiviranje.
Najhitreje poteka arhiviranje kar na lokalni trdi disk(C), še posebno, če izvajamo ukaz na strežniku.
Preverjajte prostor na mediju kamor želite arhivirati. Če se arhivira vedno pod različnim imenom arhiva nam vedno zavzame določen del prostora na disk in nam ga lahko zmanjka.
Pod istim arhivskim imenom delajte dnevne oz. pogoste arhive (stari arhiv se nam zbriše). Pod različnim arhivskim imenom je priporočljivo delati mesečne in letne arhive.
Arhiv je potrebno narediti pred vsako nadgradnjo programa.
Najprimernejši je različen-neodvisen dnevni, tedenski in mesečni arhiv - pod različnim imenom. Tako imamo konec leta 12 različnih mesečnih arhivov.
Pogosti način arhiviranja je arhiviranje na trdi tisk (C) in potem s programom za pisanje na CD zapis arhivske datoteke na CD ali CDRW.
V kolikor delamo pogosto arhiv podatkov na trdi disk C, je potrebno občasno stare arrhive zbrisati, ker nam zasedajo prostor na trdem disku.